George Berkeley (1685–1753) je bil izjemen anglo‑irski filozof zgodnjega novega veka. Ena njegovih glavnih dosežkov je bil razvoj idealizma, nazora, ki zanika obstoj snovne substance. Berkeley zagovarja, da je resničnost sestavljena izključno iz umov in njihovih idej, na primer mize in stoli so samo ideje v umih tistih, ki jih zaznavajo.
Berkeley je znan tudi po svoji kritiki abstrakcije, ki jo ima za iluzorno in nedostopno. V tem okviru kritizira Locka, ki trdi, da um izpelje nekaj skupnega in podobnega v vseh posameznih predmetih in tako ustvari novo, abstraktno idejo. Berkeley pokaže, da je na primer nemogoče oblikovati abstraktno idejo gibanja ločeno od telesa, ki se giblje, saj gibanje ne sme biti ne hoja, ne letenje, ne plazenje. Prav tako si ne moremo ustvariti abstraktne ideje telesa, saj mora biti telo bodisi belega, črnega ali rjavkastega človeka, grbastega, visokega ali nizkega. Namesto abstraktnih idej Berkeley predlaga, da si lahko ustvarimo splošno idejo, ki predstavlja ali nadomešča vse druge posamezne ideje iste vrste. Na primer, ko rečemo »gibanje«, imamo v mislih katero koli telo v gibanju, naj leti, se plazi ali hodi – vse to pravilno spada pod to splošno besedo.
